Po velikih odkritjih v zadnjih dveh desetletjih, da je središče našega čustvenega uma v limbičnem sistemu, ki ima lastne zakonitosti in je mnogokrat hitrejši od miselnega uma, lahko veliko bolje razumemo stanja, ko nas čustva popolnoma preplavijo in ko nismo sposobni, kot pravimo, "misliti s trezno glavo".
Revolucionarna nevrološka odkritja, da je čustveni um umeščen v primitivne možganske strukture, ki so nam v pradavnini pomagale preživeti, so pokazala, da imajo naše čustvene reakcije svoje zakonitosti, ki se mnogokrat razlikujejo od racionalnega obnašanja, ki naj bi ga narekovali miselni možgani.
Tako velja tista, da srce govori eno, glava pa ji nasprotuje.
Povedano drugače, še vedno smo prvenstveno živa bitja, ki so čustveno programirana za preživetje, in naš čustveni um je še vedno v primežu dileme "beg ali boj" v nevarnih življenjskih situacijah.
Naši človeški predniki so razločevali le med smrtjo in preživetjem, zato je središče našega čustvenega uma še vedno ostanek tega primitivnega živčnega ustroja.
Čeprav se danes redko soočimo z neposredno življenjsko nevarnostjo, so naši možgani še vedno ohranili tudi mehanizme in možganske tokokroge, ki brez sodelovanja mislečih možganov poženejo telo v popolni pogon, in takrat čustva prevladajo ne samo nad našimi miselnimi procesi, temveč tudi fiziološko obvladujejo naše telo.
ČUSTVENA UGRABITEV je proces, ki popolnoma blokira delovanje višje razvitih možganov.
torek, 10. februar 2009
ASERTIVNOST
Mnogo ljudi enači asertivnost s samozavestjo in celo agresivnostjo, vendar gre za popolnoma različne značajske poteze.
Asertivnost je pravo nasprotje agresivnosti in mnogo širši pojem kot samozavest.
Asertivnost z enim stavkom pomeni učinkovito izmenjavo naših misli in občutkov v socialnih situacijah na način, ki upošteva in dopušča mnenje drugih.
Asertivni ljudje si v medsebojnih odnosih krepijo samozaupanje in zadovoljstvo, neasertivni pa doživljajo pomanjkanje zaupanja v lastne misli, občutke, prepričanja in mnenja ter se v neprijetnih medosebnih situacijah raje sploh ne izpostavijo.
Manj asertivni ljudje so bolj osamljeni, medtem ko so asertivni ljudje mnogo manj depresivni.
K sreči se lahko asertivnosti naučimo, pravzaprav je trening asertivnosti ena izmed metod in načinov krepitve moči ter notranjih virov vsakega posameznika; je tudi prostor za učenje in iskanje možnosti za pridobivanje vpliva ter nadzora nad svojim življenjem.
Trening asertivnosti pripomore k večjemu zavedanju lastnih sposobnopsti in razvija zavrst o lastnih zmožnodtih.
TRENING ASERTIVNOSTI: Asertivna govorica telesa.
Asertivnost pomeni tudi znati reči "NE".
Kako lahko izrečemo prošnjo na asertiven način?
Naučimo se izreči konstruktivno kritiko
Asertivnost je pravo nasprotje agresivnosti in mnogo širši pojem kot samozavest.
Asertivnost z enim stavkom pomeni učinkovito izmenjavo naših misli in občutkov v socialnih situacijah na način, ki upošteva in dopušča mnenje drugih.
Asertivni ljudje si v medsebojnih odnosih krepijo samozaupanje in zadovoljstvo, neasertivni pa doživljajo pomanjkanje zaupanja v lastne misli, občutke, prepričanja in mnenja ter se v neprijetnih medosebnih situacijah raje sploh ne izpostavijo.
Manj asertivni ljudje so bolj osamljeni, medtem ko so asertivni ljudje mnogo manj depresivni.
K sreči se lahko asertivnosti naučimo, pravzaprav je trening asertivnosti ena izmed metod in načinov krepitve moči ter notranjih virov vsakega posameznika; je tudi prostor za učenje in iskanje možnosti za pridobivanje vpliva ter nadzora nad svojim življenjem.
Trening asertivnosti pripomore k večjemu zavedanju lastnih sposobnopsti in razvija zavrst o lastnih zmožnodtih.
TRENING ASERTIVNOSTI: Asertivna govorica telesa.
Asertivnost pomeni tudi znati reči "NE".
Kako lahko izrečemo prošnjo na asertiven način?
Naučimo se izreči konstruktivno kritiko
Naročite se na:
Objave (Atom)
